Cerkev svetega Florijana

Sveti Florijan, zavetnik gasilcev, goduje 4. maja (velikega travna).

Buje spadajo pod košansko faro. Cerkev, posvečena sv. Florijanu, ima na portalu vklesano letnico 1705. Tedaj so renovirali oltar in vhodna vrata. Kropilni kamen nosi letnico 1670, streha pa je bila do leta 1936 krita s škrlmi.

Leta 2004 smo prenovili streho, 2005 pa še fasado.



sv. Florijan

VSAK svetnik je orodje v Božjih rokah. To velja tudi za svetega Florijana, mučenca. Priporočamo se mu v priprošnjo pri Bogu, da bi nas varoval večnega ognja. Na mnogih hišah ga še dandanašnji vidimo upodobljenega kot rimskega častnika s čelado in zastavo, z vedrom vode v roki, s katero gasi gorečo hišo.

KRISTUS je dejal: "Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih." S temi besedami nas Jezus spodbuja, naj dajemo drug drugemu lep zgled krščanskega življenja. Tak zgled je dajal tudi sveti Florijan.

RODIL se je na Spodnjem Avstrijskem, nedaleč od Dunaja. Iz njegovega življenja in mučeništva vemo zelo malo. Leta 304 je izdal cesar Dioklecijan zadnji odlok o preganjanju kristjanov: vsakdo mora darovati bogovom ali umreti. Tedaj je služil Florijan pri vojaški posadki v Lavriaku (Loch ob Aniži). Ko se je vrnil s potovanja, je izvedel, da je dal cesarski namestnik Akvilinij zapreti in mučiti štirideset kristjanov. Tako kruto so ravnali z njimi, da je veliko kristjanov ušlo iz mesta in se poskrilo. Hrabri častnik Florijan je spoznal, da je treba zdaj preplašeni cerkveni občini poguma in junaškega zgleda.

ZATO je šel k tovarišem vojakom in jim povedal, da je sam kristjan in da rad umrje za Kristusa. Peljali so ga pred cesarskega namestnika. Temu je bilo žal zvestega, junaškega častnika in ga je na vse načine pregovajal, naj daruje bogovom. Florijan je hrabro vztrajal tudi po tem, ko so ga vojaki nečloveško bičali in mu z ostrimi železnimi grebeni trgali meso s telesa. Naposled ga je cerkveni namestnik obsodil na smrt. Privezali so mu na vrat velik kamen in ga vrgli v valove narasle reke Aniže. Legenda pa pripoveduje, da je Florijan klečal na bregu in molil; nobeden od vojakov si ga ni upal potisniti v globoko vodo. Končno je to storil nek mlad fant. Ko se je surovež nagnil čas mostno ograjo, da bi videl utapljajočega se svetnika, ni videl ničesar več, ker je nenadoma oslepel.

O pokopu pripoveduje legenda čudežne reči, da je na primer truplo mirno plavalo na vodi in se ustavilo na čeri. In priletel je orel, razprostrl čezenj peruti in ga tako dolgo varoval, dokler ni prišla pobožna žena Valerija in ga pokopala. Nad njegovim grobom stojita cerkev njemu na čast in samostan.

NJEGOV junaški zgled nas spodbuja k stanovitnosti v sveti veri in k dobrim delom po Kristusovih besedah: "Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim, česar pa nočete, da bi ljudje vam storili, tega tudi vi njim ne storite."

GODUJE 4. maja. Je zavetnik gasilcev.







© Vaška skupnost Buje